Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je danes odločilo o pritožbah dveh hrvaških ribičev v zadevi Makovac in Latin proti Sloveniji. Pritožnika sta zatrjevala, da so ju slovenski organi med ribolovom v morju, ki ga štejeta za hrvaško, obravnavali v prekrškovnih postopkih. Uveljavljala sta kršitev 7. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), češ da slovenski organi nimajo pristojnosti posredovati na tem območju, ter kršitev 6. člena EKČP, ker naj jima v prekrškovnem postopku ne bi bile zagotovljene procesne pravice.
Del pritožb, ki se je nanašal na zatrjevano načelo, da ni kazni brez zakona, torej glede kršitve 7. člena EKČP, je sodišče že v fazi predhodnega preizkusa razglasilo za nedopusten. Očitano kršitev pravice do poštenega sojenja iz prvega in tretjega odstavka 6. člena EKČP, pa je sodišče ugotovilo le v primeru drugega pritožnika Latina, v primeru prve pritožnice Makovac pa ne.
Kot je v sporočilu za javnost izpostavilo ESČP, so slovenska sodišča ravnala upravičeno, s tem ko v postopku zoper pritožnico Makovac niso izvedla ustne obravnave. Njena obsodba je bila namreč podprta med drugim s fotografijami dveh prepoznavnih posameznikov in gospa Makovac je imela možnost ta dokaz izpodbijati. Obsodba pritožnika Latina pa je temeljila na njegovi prepoznavi s strani inšpektorja za ribištvo in nekonkretiziranih objavah na družbenih omrežjih. Ustna obravnava bi bila v njegovem primeru nujna za preizkus teh dokazov. Evropsko sodišče za človekove pravice je v sodbi ponovilo, da možnost, ki jo določa Zakon o prekrških, da sodnik sam presodi, ali je v prekrškovnem postopku pred sodiščem treba izvesti zaslišanje, sama po sebi ni neskladna s standardi 6. člena EKČP (odstavek 119 sodbe). ESČP je presodilo, da je bila v postopku pred slovenskim sodiščem, ki je tekel na podlagi zahteve za sodno varstvo pritožnika Latina, kršena pravica do poštenega sojenja, saj pritožnik v okoliščinah konkretnega primera ni bil zaslišan glede tega, kako je prekrškovni organ (Inšpektorat za ribištvo) ugotovil identiteto storilca prekrška.
Evropsko sodišče za človekove pravice je med drugim poudarilo, da kakovost fotografije s kraja prekrška ni omogočala prepoznave oseb (odstavek 131 sodbe). Zato je presodilo, da je obsodba temeljila (le) na osebni zaznavi prekrškovnega organa, zaradi česar bi bilo treba v tem primeru izvesti zaslišanje oziroma javno obravnavo, tudi če pritožnik tega ne bi izrecno zahteval (odstavek 132 sodbe). Nadalje je ESČP izpostavilo, da je bil sklic na objave na družbenih omrežjih pri ugotavljanju identitete storilca nekonkretiziran, sodišče pa se do tega ni opredelilo (odstavek 135 sodbe). V zvezi z individualnimi ukrepi za izvršitev sodbe v primeru pritožnika Latina je ESČP kot možnost navedlo vložitev zahteve za varstvo zakonitosti pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Presodilo je, da že sama ugotovitev kršitve pomeni zadostno pravično zadoščenje, zato pritožniku odškodnine ni prisodilo. Prav tako mu ni prisodilo stroškov postopka, ker jih je krila Republika Hrvaška.
ESČP je torej ob upoštevanju okoliščin posameznega primera kršitev pravice do poštenega sojenja ugotovilo v enem od obeh obravnavanih primerov. Čeprav je bilo na ESČP vloženih več kot 800 podobnih pritožb hrvaških ribičev glede več kot 1000 prekrškovnih postopkov, sodišče zaradi (ne)izvedbe ustne obravnave oz. zaslišanj v (sodnih) prekrškovnih postopkih ni ugotovilo sistemske pomanjkljivosti. Opozorilo pa je, da bo to vprašanje pozorno spremljalo pri obravnavi morebitnih prihodnjih pritožb. V delu, v katerem sta pritožnika očitala kršitev 7. člena EKČP, ki določa, da ni kazni brez zakona, je navedeno sodišče pritožbi torej razglasilo za nedopustni že v fazi predhodnega preizkusa in ga slovenski strani sploh ni posredovalo v odgovor. Današnja odločitev sodišča tako ne vpliva na veljavnost arbitražne razsodbe o določitvi meje med Slovenijo in Hrvaško na morju in tudi ne spreminja stanja na terenu.
Ministrstvo za pravosodje bo sodbo v okviru svoje pristojnosti za koordinacijo izvrševanja sodb ESČP natančno preučilo ter opredelilo potrebne individualne in splošne ukrepe za njeno izvršitev. Republika Slovenija je zavezana izvrševanju sodb ESČP. Trenutno je v postopku izvrševanja šest dokončnih sodb tega sodišča.